V ponedeljek, 23. 9. 2019, smo se z devetošolci odpravili v kraje, kjer je v zgodovini tekla prva zibelka v zgodbi o slovenski samostojnosti, na zamejsko Koroško.

Obiskali in ogledali smo si markanten grad Visoka Ostrovica, ki leži na 160 m visoki vzpetini nad Gosposvetskim poljem. Štirinajst vrat na dostopni poti, opremljenih z najrazličnejšo premišljeno vojaško opremo srednjega veka, je preprečilo zavojevalcem, da bi ga kadarkoli zavzeli in je že od 16. stoletja dalje v lasti iste rodbine. Grad je sedaj preurejen v muzej, na območju gradu pa  potekajo tudi razne prireditve. Ena od zanimivosti, ki jih hranijo v gradu je tudi lastnoročni podpis Marije Terezije, cesarice Avstroogrske in pomembne reformatorke tedanjega časa.

Pot nas je vodila nazaj proti Celovcu, med potjo smo se ustavili na ogledu vojvodskega prestola (poslušali smo razlago o njegovem namenu) in cerkve Gospe Svete, zgrajene v gotskem slogu, s številnimi freskami na pročelju in v notranjosti (posebej zanimiv je strop z upodobljenimi veljaki tistega časa). V zidove cerkve so vdelani tudi arheološki artefakti z najdišča starih Rimljanov.

Ogledali smo si Mestno hišo v Celovcu, ki hrani edinstveni dokaz zametkov demokratičnega sistema že v Karantaniji – knežji kamen. Prisluhnili smo postopku ustoličevanja in prisege, ki jo je moral dati karantanski knez in izraža močno narodno zavest. 10. oktobra 1920 je bila celotna dežela Koroška priključena Avstriji po izraženi volji ljudstva na plebiscitu. S tem smo Slovenci izgubili velik del ozemlja, a narodna zavest pri slovenskih Korošcih ostaja globoko ukoreninjena v njihovem družbenem, političnem in kulturnem življenju.

Ob ogledu Celovca smo poslušali legendo o nastanku mesta in Vrbskega jezera, se sprehodili do spominske table Francetu Prešernu, si ogledali novi trg, ob koncu pa si privoščili še kepico sladoleda.

Pot nas je vodila še do Otoka – Mariaworth, ki je povezan z nastankom brižinskih spomenikov, prvih zapisov v slovenskem jeziku. Vodički sta nam povedali, da je slovenski jezik eden tistih evropskih jezikov, ki se je skozi stoletja najmanj spreminjal in zaradi tega ostaja edinstven v evropskem kulturnem prostoru.

Nazadnje smo se odpeljali še v Minimundus, svet v malem, kjer si v zunanjem delu lahko ogledamo vse pomembnejše zgradbe in tehnološke dosežke v svetu v njihovih miniaturnih različicah. Nedolgo nazaj pa so ponudbo razširili še z interaktivnimi dejavnostmi, od športa do tehnologije in spoznavanja različnih življenjskih okolij, zgodovine, geografije …

Ekskurzijo smo zaključili zadovoljni, polni vtisov in novih vedenj. In tudi vreme nam je bilo kljub neugodni napovedi ves dan naklonjeno.

Nataša Ivanušič

(Skupno 147 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost