Nekaj učencev izbirnega predmeta turistična vzgoja se je v začetku septembra odpravilo na Češko. Obiskali smo Tabor, Prago in Češki Krumlov. Prenočevali smo v dijaškem domu, v mestu Tabor. Po nastanitvi se nam je sprehod po mestu zelo prilegel, saj smo se do Tabora vozili pribljižno osem ur.

V naslednjih dneh pa smo pobliže spoznavali utrip že omenjenga srednjeveškega mesta, ki je pobraten s Škofjo Loko. Mesto leži med dvema rekama. Ogledali smo si najstarejše umetno jezero v Evropi, ki se imenuje Jordan, ki se danes uporablja kot rezervoar za zalogo vode in je zanimiva točka tako za prebivalce kot tudi za turiste. Nekateri med nami smo zbrali pogum in se sprehodili tudi po njegovi obali.

Nismo si samo ogledovali Tabora, ampak smo nekaj šolskih ur preživeli  tudi v šolskih klopeh poleg čeških dijakov. Uri nemščine in geografije sta bili obogateni z mednarodnim smehom in dobro voljo.

Kasneje smo se udeležili Taborskih setkanj. Močno udarjanje po bobnih, domačini oblečeni v srednjeveške obleke, bakle, ki so razsvetljevale ulice v mraku in glasno vzklikanje slogana prireditve iz ust odraslih moških je naredilo močan, že kar malo strašljiv vtis. Za trenutek smo se lahko tisti z največ domišlije prestavili v čas srednjega veka.

Aljaž Jeram iz naše šole je s harmoniko kulturno obogatil program ob srečanju vseh Ločanov, ki smo takrat bili v Taboru, z domačini ob lipi Češko-Slovenskega prijateljstva. Za glasbo so poskrbeli tudi člani skupini Dor ma cajt in z njo dopolnili županov govor. Z recitacijo Prešernove pesmi Železna cesta sta v programu sodelovala tudi gimnazijca iz gimnazije Škofja Loka in domačini iz Tabora.

Učenci naše šole smo skupaj z dijaki Gimnazije sodelovali tudi na paradi. Pri tem smo vsi skupaj nosili kapuce v barvah Loške zastave, ki smo jih pred odhodom naredili v okviru delavnice. Vzdušje je bilo super, saj so nam ljudje mahali in nas pozdravljali kot stare prijatelje.

Seveda nismo odšli nazaj v Slovenijo brez natančnega ogleda glavnega mesta- Prage. Tam smo imeli voden ogled s slovensko vodičko, ki se je poročila in zdaj živi na Češkem. Iz razgledne točke Hradčani nad Prago smo občudovali razgled na vse strani Prage in spoznali Plečnikova dela v mestu. Po ulicah se je gnetlo turistov in stojnic, ki jih visoke cene niso ganile. Koslili smo po lastni izbiri in lahko smo poskusili tudi trdelnik, tradicionalno pecivo Češke, polnjeno z različnimi namazi. Ta res slastna sladica nam poleg številnih različno velikih Krtkov, ki predstavljajo češki spominek, še dolgo ne bo ušla s spomina.

Na poti domov smo se zelo na kratko ustavili še v Češkem Krumlavu- majhnem mestu, v katerem smo naleteli tudi na nekaj pouličnih umetnikov. V ta majhen biser, nad katerim se vzpenja grad, se popotnik zaljubi že na prvi pogled. V zavoju reke Vltave, kjer se stiska stari del mesta, smo se zopet posladkali s trdelnikom, ki ga je bilo tudi tu zelo veliko.

Moram reči, da smo se na ekskurziji imeli odlično. Rada imam veliko turistov, gnečo na ulicah, poulične umetnike, srečanja s sovrstniki iz tujih dežel in kosilo po lastni izbiri. Žal bi mi bilo če bi priložnost obiska izpustila in želim si, da bi bila povezanost Ločanov in prebivalcev pobratenega Tabora še dolga.

 

Zapisala Klara Prevodnik, 9. c

(Skupno 113 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost